Dragi sobratje duhovniki, dragi bratje in sestre!
Ob Božji besedi v tej sveti noči se želim s posebno pozornostjo skupaj z vami ustaviti ob treh podobah, ki jih najdemo v Lukovem poročilu o Jezusovem rojstvu. V teh podobah skušajmo najti bogastvo in sporočilo te svete noči.
Najprej je to zakonski par, Jožef in Marija, ki sta na poti v Betlehem. Potem so pastirji, katerim je prvim sporočena vesela novica. Tretja podoba, ki nas nagovarja, pa je Božje Dete, položeno v jasli. Ta sveta noč odpira kar nekaj vprašanj, na katera bom poskušal odgovoriti.
- Zakonski par na poti
Jožef in Marija sta na poti, da izpolnita ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Cesar želi vedeti, kolikšna je realna številka prebivalcev, da bo lahko pobral čim več davka. Evangelist Luka pa nam s to prispodobo pove, da je tudi naša vera nenehna pot in nenehna rast. Veren človek je popotnik. Zanimivo je, da II. vatikanski koncil, ko govori o veri, največkrat uporabi glagol »hoditi«. Pravi, da je Cerkev Božje ljudstvo na poti. Tu ni mišljeno samo na poti proti večnosti, ampak smo tudi na poti iskanja resnice. Dostikrat se dogaja, da nimamo poguma, da bi se odpravili na pot. Največja ovira je ujetost v naše lastne predstave in ideje. Ljudje smo pač ujeti v svet in dogodke in iz tega težko izstopimo. Toda, če želimo, da se obogatimo in rastemo, je potrebno iti na pot.
Nocoj je papež Frančišek v Rimu, v cerkvi Sv. Petra, odprl svetoletna vrata in s tem odprl obhajanje jubilejnega svetega leta, ki ga Cerkev obhaja vsakih 25 let. Za geslo je izbral besede: »Spes non confundit« (Upanje ne osramoti). S to osrednjo mislijo nas vabi, da se podamo na pot, da bi na tej poti odkrili, kaj je v našem življenju bistvenega in kaj navlaka.
Naša krajevna Cerkev bo sveto leto pričela v nedeljo, 29. 12., ob 15. uri, v naši stolnici.
- Pastirji
Pastirji so bili prvi, ki jim je bila sporočena vesela novica rojstva Odrešenika. Navadno, ko govorimo o pastirjih, poudarjamo njihovo preprostost in skromnost. Po drugi strani pa moramo za pravo razumevanje vedeti, da pastirji v Jezusovem času niso bili osebe, ki bi pred takratno javnostjo uživale ugled in spoštovanje. Ko je pastirje nagovoril angel, so bili polni strahu. Zato jim angel pravi: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo!« Takoj lahko začutimo, kako je Božja ljubezen objela te nesrečne ljudi. Bog jih ni kaznoval, obratno, s svojim prihodom na svet jih objame z vso svojo Božjo ljubeznijo. Ljudje večkrat v ospredje postavljamo podobo Boga kot nekoga, ki nas kaznuje, sodi in se celo maščuje. V sveti noči pa se nam razodeva Bog, ki je usmiljen, ki se sklanja k človeku in nam daje vedno novo priložnost. Poslanstvo otroka, rojenega v sveti božični noči v jaslicah, bo zato: iskati grešnike, z njimi sesti k mizi, jih voditi nazaj v skupnost, iz katere so odšli sami ali bili izključeni.
- Otrok
»Našli boste Dete, povito in položeno v jasli.« V tej noči smo povabljeni, da v betlehemskem otroku odkrijemo našega Odrešenika in našega učitelja, ki nas uči, kako usmeriti življenje, da bomo skupaj hodili v srečno prihodnost.
Praznik svete noči nas vabi, da bi se v nas prebudila podoba, ki jo predstavlja otrok. V tem smislu naj bi se zavedali, da lahko človek v polnosti zaživi šele takrat, ko v sebi odkrije otroško dušo, ko se zna veseliti, občudovati, se zaustaviti ob skrivnostih in se skrivnosti otroško razveseliti.
Ljudje, ki jih omenjajo in opisujejo evangelisti, so bili preprosti ljudje, ki pa jim je bila skupna ena lastnost: budnost, ali drugače rečeno: odprtost! To je človeška drža ali vrednota, ki jo bo Jezus pri svojem učenju zelo polagal na srce svojim učencem. Odprtost človeka se namreč kaže v tem, da znamo prisluhniti Božji besedi, ki ljudi nagovarja v vsakem času. Jezusov učenec je torej odprtega srca, je človek pričakovanja in upanja. Preprosti betlehemski pastirji se niso bali odpreti Bogu, niso imeli strahu, da bodo izgubili del sebe in svoje svobode.
Ta sveta noč je tako Božji nagovor za vsakega od nas. Lahko ostanemo zaprti vsak v svojem svetu, vsak s svojimi idejami in načrti. Lahko pa svoje srce odpremo, da nas doseže veselo oznanilo, da nas doseže Luč, ki s seboj prinaša tudi mir.
Ti ljudje, ki jih srečamo v sveti noči, postanejo prvi apostoli, ki sprejmejo veselo oznanilo in ga ponesejo naprej. Ta sveta noč nagovarja vsakega od nas. Lahko ostanemo zaprti vsak v svojem svetu, vsak s svojimi idejami in načrti. Lahko pa svoje srce odpremo, da nas doseže veselo oznanilo, da nas doseže Luč, ki s seboj prinaša tudi mir.
Dragi bratje in sestre, to noč še posebej čutimo, kako se nam Bog podarja po novorojenem Detetu v jaslicah. Želim, da bi vsak od nas vsaj malo začutil to vstopanje Luči, ki preganja našo temo, da bi vsak začutil v globini svojega srca mir, ki ga svet ne more dati, da bi tako bilo manj nesoglasij in napetosti med nami, več pa konkretnih znamenj ljubezni in dobrote.
Želim vam duhovno bogat božič, z veliko Luči in Božjega miru!
Msgr. Alojzij Cvikl
Mariborski nadškof metropolit
