V mesecu marcu letos je rimski kardinal Rolandas Makrickas, nadduhovnik koadjutor papeške bazilike Marije Velike v Rimu s posebnim pismom obvestil župnijskega upravitelja v Malečniku, dr. Sebastijana Valentana, da Marijinemu svetišču na Gorci namenja zidak svetih vrat.

Kardinal Makrickas še zapiše, da želi v tem jubilejnem letu upanja še bolj poudariti globoko duhovno vez, ki obstaja med papeško baziliko Svete Marije Velike in svetiščem na Gorci, ter da lahko tudi znamenja prispevajo k temu, da ta duhovna povezanost postane še bolj vidna, zidak pa predstavlja dodaten izraz bližine papeške bazilike s svetiščem na Gorci.

Ob nedavnem romanju malečniške župnije v Rim (med 12. in 14. 6. 2025) so se Malečničani udeležili tudi slovesne svete maše v papeški baziliki Marije Velike, kjer so po njej predstavniki župnije prevzeli zidak svetoletnih vrat, ki bo prihodnje leto vzidan v prenovljeno fasado Marijinega svetišča na Gorci v Malečniku.

Marijina cerkev na Gorci je bila leta 2023 z duhovno sorodstveno vezjo pridružena papeški baziliki Marije Velike, ob tem pa je papež Frančišek gorski cerkvi podelil še privilegij popolnega odpustka. Gre za edino cerkev v Sloveniji, ki ji je ta odpustek podelil prav papež Frančišek.

Dodatna razlaga

Sveta vrata se nahajajo v rimskih bazilikah in se odpro vsakih 25 let - v rednem svetem letu, lahko pa izjemoma tudi prej, če papeži razglasijo izredna sveta leta. Sveta vrata, ki se ob sklepu svetega leta vedno zazidajo z zidaki, se odpro s posebno slovesnostjo, ki ji pravimo recognitio (prepoznanje). Gre za obred, pri katerem se potrdi, kot pomeni latinski izraz, da so sveta vrata, zaprta v zadnjem jubileju, nedotaknjena in zapečatena, pripravljena, da se ponovno odprejo za novo sveto leto.

Pred tem obredom podrejo zid, ki zapira sveta vrata v notranjosti bazilik, in izvlečejo kovinsko škatlo, ki je tam shranjena od dneva zaključka zadnjega jubileja (v našem primeru Jubileja usmiljenja, 20. novembra 2016). V škatli je shranjen ključ, s katerim so se odprla sveta vrata 24. decembra 2024 zvečer, potem še ročaji in pergament listine, ki potrjuje njihovo zaprtje, pozlačene opeke in nekaj medalj, vključno s tistimi iz pontifikatov papeža Frančiška, Benedikta XVI. in Janeza Pavla II.