Znanstveni simpozij »Pomen sv. Cirila in Metoda v duhovnem, kulturnem in političnem življenju slovanskih narodov« je organiziral Katoliški inštitut. V uvodu je zbrane nagovoril ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM:
Spoštovani gospod dekan, spoštovani častni gostje, spoštovani organizatorji današnjega znanstvenega simpozija o pomenu sv. Cirila in Metoda v duhovnim, kulturnem in političnem življenju slovanskih narodov, spoštovani udeleženci simpozija in vsi, ki vas zanima delovanje in dediščina solunskih bratov, ki sta jo zapustila v slovanskem prostoru.
Povod za simpozij je štiridesetletnica objave Okrožnice papeža sv. Janeza Pavla II. Slavorum Apostoli. Okrožnica je izšla ob 1100-letnici smrti slovenskega blagovestnika sv. Metoda v spomin na evangelizacijo Slovanov, ki sta jo sveta brata Ciril in Metod vršila v 9. stoletju.
Sv. Janez Pavel II. je bil »prvi papež sin slovanskega naroda«, kakor je sam sebe večkrat označil. Ni torej presenetljivo, da je za krščanstvo, ki živi med slovanskimi narodi, odpiral zahodno krščanstvo, ki se je imelo in se včasih še vedno ima za superiorno do vzhodnega krščanstva, pa večkrat tudi do krščanskih skupnosti, ki živijo in se širijo po drugih celinah.
Zato je poskrbel, da Evrope ne varuje samo sv. Benedikt, ki je Evropo oblikoval s svojim slovitim vodilom »moli in delaj«, ampak nad Evropo bedita tudi sv. brata Ciril in Metod, ki sta že v svojem času presegla okvire in meje in povezovala Vzhod in Zahod. Leta 1980 ju je papež razglasil za sozavetnika Evrope. Pozneje je dodal še druge svetnike in Evropo v vseh njenih različnostih postavil pod varstvo nebeških zavetnikov.
»Ob predstavitvi okrožnice je kardinal J. Tomko izjavil: ‘To je okrožnica, ki je obenem misijonska, ekumenska, pastoralna, kulturna, evropska in vesoljna.’ Govori o temeljnih človeških in cerkvenih problemih, o veri in kulturi, o skupnih koreninah krščanske Evrope, o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o religiozno kulturnih razmerah, o tem kakor premagati zapleteno razdeljenost med narodi in Cerkvami.« (F. Perko).
Papež je Evropo vedno gledal v njeni celoti. Oba dela, Vzhod in Zahod, sta ena sama Evropa, in šele oba dela skupaj predstavljata bogastvo, ki ga je dovolj ne samo za Evropo samo, ampak more to bogastvo navdihovati tudi druge in ga lahko deli z vsemi narodi sveta. Znana je njegova misel, ki je povabilo in nujnost: da mora Evropa zadihati z obema pljučnima kriloma.
To sporočilo ostaja enako pomembno tudi danes. Žal med krščanskimi narodi v Evropi divja vojna, ki se na nek način bije med Evropskim vzhodom in zahodom in namesto, da bi Evropa dihala z obema pljučnima kriloma, se duši v dimu in krvi. Kako pomembna bi bila danes gesta svetih bratov, ki sta Vzhod in njegovo jezikovno, kulturno, liturgično bogastvo prinesla v Rim, k papežu, in ta ju je znal v resnično katoliškem duhu sprejeti, potrditi njuno delo in Metoda poslati nazaj s poslanstvom, naj evangelizira, torej prinaša vrednote in sporočilo evangelija in ne kogar koli in česar koli drugega.
Brez resnično evangeljskega duha se bomo vedno znova ujeli v mreže osebnih, narodnih ali drugih partikularnih interesov in namesto, da bi dihali globoko in svobodno, bomo nenehno odmotavali zanke, v katere se bomo v svojem pohlepu in ošabnosti zapletali.
Dejavnost solunskih bratov je skozi vso zgodovino imela odmev tudi na našem ozemlju. Posebej je njun ekumenski pomen izpostavil blaženi Anton Martin Slomšek, ki je leta 1851 ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda. Slomšek je iz srca želel, da bi že skoro prišel srečni čas, ko bodo vsi otroci matere Slave združeni v eni sveti katoliški in apostolski cerkvi. Za to je vabil poleg Slovencev Hrvate, Čehe, Poljake, pa tudi druge katoličane, naj se pridružijo njegovi bratovščini ter z molitvijo in miloščino delajo za cerkveno zedinjenje« (Slovenski gospodar, 3. februar 1927). Pomeni, da je Slomšek z Bratovščino segel preko meja in deloval resnično povezovalno. Pozneje se je bratovščina združila z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda, ustanovljenim leta 1891 v Velehradu. Namen teh ustanov je bil povezovati kristjane in narode med seboj, z molitvijo in delovanjem utrjevati zavest o potrebnosti ekumenskega delovanja in stremeti za tisto edinostjo, za katero je molil Jezus.
Verjamem, da bo tudi današnji simpozij po eni strani odstrl kako tančico z zgodovine, obenem pa bo ponudil poglede, kako lahko danes v duhu sv. Cirila in Metoda spodbujamo bogastvo različnosti in obenem živimo zvestobo vsak svoji dediščini.
Zahvaljujem se vsem razpravljavcem in vsem udeležencem in prosim Svetega Duha, naj vodi misli in prinaša blagoslova na opravljeno delo.
Vir: Nadškofija Ljubljana
