Škof Štumpf: 'Naj se tudi od tega oltarja k Bogu dviga naša molitev za papeža Frančiška'

Koprski škof msgr. Peter Štumpf je v petek, 28. 2. 2025, v koprski stolnici daroval sveto mašo za papeža Frančiška v uri njegove bolezni. Nagovor škofa Štumpfa objavljamo v celoti.


 

Dragi bratje in sestre v Kristusu. 

Hvaležno vas pozdravljam. 

Prišli smo kot prijatelji, da ponižno stopimo pod Gospodov križ, in na oltarju zberemo v kelih trpljenja njegovo Presveto Kri, da z njo okrepimo dušo in telo svetega očeta Frančiška, Petra današnji dnih. 

Papež je vedno garal za pomirjenje sprtega sveta in za prenehanje vojn in vseh krivičnosti. V svoji očetovski skrbi zato ni miroval, ampak je delal čez svoje moči in zdravje. 

Od utrujenosti je oslabel glas očeta, ki govori v imenu utišanih; ki mogočne in oblastne vabi k pravičnosti in usmiljenju; bogate k solidarnosti do ubogih; različno verujoče na skupno pot do Očeta v nebesih; mlade, da vstanejo s kavča in gredo oznanjat Kristusa; Cerkev, da se umaže od stisk ljudi, prizna grehe in ne prešteva svojih ran; človeštvo k vesoljnemu bratstvu, skrbi in ohranjanju skupnega doma… 

To so naše poti prihodnosti. Na drugih poteh ni življenja in ni razvoja. Po njih do nas prihaja Kristus. Srečamo ga v Cerkvi in evharistiji. 
Biti s Cerkvijo pomeni čutiti, kot čuti Kristus. Nihče ni izključen ali zavržen. V evharistiji se za nas daruje Očetu, da bi imeli življenje v obilju. In to življenje ima svojo dopolnitev v blaženi večnosti. Kristus nas je v svoji krvi opravičil pred Očetom za čudovito dediščino, ki nam je nihče ne bo odvzel, in nas čaka pred Božjim prestolom ob uri prehoda v večnost. 

Papež Frančišek nam govori kot oče, ki ga skrbi, kaj bo z nami; in kot prijatelj, ki daje svoje življenje za mnoge. 

Kot oče nas roti, naj skrbimo drug za drugega. Zato nam je podaril sinodo, da bi bolje razumeli, da samo skupaj lahko hodimo po težkih poteh. Skupaj smo Cerkev, ki hodi po poti upanja. 

Kot prijatelj nam je naklonil jubilejno leto, da bi se na poti vere okrepili z nadnaravnimi darovi, do katerih se lahko pride samo s Petrovimi ključi, ki odpirajo vrata Božjih zakladnic. In te ključe ima sedaj v oskrbi papež Frančišek. 

Tako se v papežu izpolnjujejo napovedi modrega Siraha, ki pravi, da je zvest prijatelj močna obramba; kdor ga je našel, je našel zaklad. Zvest prijatelj je nepoplačljiv in za njegovo vrednost ni cene. Zvest prijatelj je tolažba v življenju, kateri se bojijo Boga, ga najdejo. Kdor se boji Gospoda, ima pravo prijateljstvo (prim. Sir 6, 14-17).  

Ne doživlja agonije v bolezni papež, temveč jo doživlja svet, ki papeža ne posluša, in zato drgeta v vročici vojn, krivic in hudih zlorab otrok in nemočnih. Bolezensko stanje sveta papež jemlje nase, da bi svet ozdravel in si opomogel. To je papeževa zvestoba do konca. 
Zvestoba je možna samo, če je ljubeča, skrbna in darovanjska. Taka je po Božjem načrtu. Nič je ne sme skaliti in nihče uničiti. Kdor se gre farizejsko hinavščino, da razdira zakonsko zvestobo,  žali in ponižuje samega Boga, ki je vedno zvest (prim. Mr 10, 1-12). 

Kot varuh edinosti Cerkve, se je papež Frančišek pogumno postavil v bran zvestobe med možem in ženo. V tej zvestobi so doma vse druge zvestobe, do katerih imamo dolžnost, da jih negujemo in ohranjamo. 

Sedaj za mir odločujoči svetovni voditelji nimajo ravno razčiščenega pojma, kaj pomeni dolžnost do zvestobe danim obljubam, da bodo delali za blagor narodov. In to ima hude posledice. Ko govorijo, jim skoraj nihče več ne verjame; ko se rokujejo, že vidimo novo grožnjo; ko podpisujejo mirovne pogodbe, ponovno vzhaja zarja krvavega nasilja. 

Papež Frančišek ostaja neomajno zvest vsem trpečim v Ukrajini, Gazi in drugod po svetu. Njegove molitve so zdravilni balzam za bolno človeštvo. Če utihne papež, je svet v nevarnosti, da iz sebe izruje še zadnje kapilare človečnosti.  

Naj se tudi od tega oltarja k Bogu dviga naša molitev za papeža Frančiška in ozdravljenje človeštva od vseh nezvestob in zablod. 

Gospod naj bo milostljiv in po Materiji Mariji usliši našo prošnjo. 

Amen.