V torek, 23. septembra, je ljubljanski škof dr. Anton Jamnik na Brezjah nagovoril športnike, ki so se zbrali na jubilejnem srečanju. Osnutek njegovega nagovora objavljamo v nadaljevanju. 

Dragi športniki,

današnje srečanje je priložnost, da skupaj razmišljamo o športu, življenju in veri.

1. Vzgonski veter Svetega Duha

Pred leti sem srečal smučarskega skakalca Petra Prevca. Ob klepetu me je spomnil, da sem ga nekoč bir­mal, nato pa mi je na vprašanje, kako mu vera pomaga v športu, odgovoril: »Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje, ko je lepo, še posebej pa takrat, ko je težko.«
Ta misel velja za vse nas. Tudi vi, športniki, s svojo vztrajnostjo in pogumom kaž­ete, da se je vredno truditi in ohranjati upanje – v športu in življenju.

2. Postati navdušenci

Teilhard de Chardin je razmišljal o poti do sreče. Ljudje se na to pot podajajo različno: eni obupajo že na začetku, drugi obtičijo na pol poti, tretji – navdušenci – pa kljub oviram vztrajajo in pridejo do cilja.
Tudi v življenju potrebujemo tri korake:

• biti to, kar smo (zbranost in notranja moč),

• ljubiti druge (sočutje, odpoved iz ljubezni),

• častiti Boga (odprtost v neskončno).
  Šport nas uči ravno tega: vztrajnosti, predanosti in preseganja samega sebe.

3. Šport kot šola vrlin

Šport ni le igra ali hobi, ampak prostor, kjer rastemo kot ljudje. Zanj so značilne prostovoljne omejitve, napor in disciplina, ki nas oblikujejo. V njem se učimo:

• poguma in vzdržljivosti,

• samokontrole in skromnosti,

• odgovornosti do sebe, drugih in okolja,

• solidarnosti ter spoštovanja narave.
  Šport razvija značaj in nam pomaga živeti bolj zavestno, preprosto in odgovorno.

4. Papeži o športu

Trije papeži so poudarili lepoto športa:

• Janez Pavel II. ga je imenoval veselje do življenja, priložnost za prijateljstvo in praznovanje.

• Frančišek ga primerja z duhovnim življenjem – kot tek, kjer je cilj sam Kristus.

• Leon XIV. pa izpostavlja, da šport uči sodelovanja, ohranja stik z resničnim življenjem in nas uči tudi izgubljati – kar je bistven del človeške rasti.

Ob tem se spomnimo blaženega – zdaj že svetega – Piera Giorgia Frassatija, zavetnika športnikov. Njegovo življenje nas uči, da se tako kot prvak rodi z vztrajnim treningom, tudi svetnik postane z vsakodnevnimi dejanji ljubezni.

Dragi športniki, Cerkev vam zaupa lepo poslanstvo: naj bo vaše delovanje odsev Božje ljubezni. Bodite navdušenci, ki ne obupajo, ampak vztrajajo do konca. Naj vas pri tem spremlja Marija, da boste dosegli največjo zmago – življenje v polnosti.